… na ušeskih naše sedemletnice 
Izbrala si je krasna srebrna uhančka. Strah pred luknjanjem je bil velik, ampak želja po uhanih pa še malo večja. Pa se je dalo požreti strah in na koncu priti do ugotovitve, da je bilo luknjanje ušes v njeni domišljiji nekaj povsem drugega kot v realnosti. Prvi luknjici je sledil tisti čudni pogled “kaj to je to?”, kot pri cepljenju lansko jesen. Zdaj samo upam, da se obe luknjici lepo zarasteta in je zadeva zaključena. Sem se pa odločila, da bo za naslednje morebitno luknjanje treba počakati še naslednjih sedem let. Prej se ne grem pogajati o nadaljnjih piercingih
Sobotno praznovanje je bilo več kot uspešno. Vse se je super izšlo. Prišlo je vseh 17 povabljencev, vreme je bilo krasno, lokacija še lepša, iskanje zaklada je bilo zabavno in torta je super uspela. Tako, da se je vse skupaj kar zavleklo v večer. Ko so vsi odšli, sta se dve (ne več tako drobni) ročici ovili okrog mojega pasu in moja deklica se mi je zahvalila za krasno praznovanje. Malce me je zmotila le ena stvar – da je bilo treba na torto postaviti že kar sedem svečk. A se samo meni zdi, ali je to res že veliko? Prvo torto sem naredila za njen prvi rojstni dan. Koliko tortic bom še lahko spekla, preden bosta ti njeni spretni ročici že sami vzeli v roke mešalnik in se lotili torte?
Recent Comments