Zobki

Ta teden sem peljala hči k ortodontu. Po njegovem zmajevanju z glavo in jamranju mi je še bolj jasno, da se bo treba še zelo potruditi, da se tile Čenčini zobki postavijo v vrsto. Zdaj stojijo kot razpuščena četa vojakov pa še skregana povrhu – vsak gleda v drugo smer. Po novem z vajami rešujeva spodnjo stalno enko, da ji ne bi izpadla… Potem pa v druge boje. Celo otroštvo sem ji govorila, da bo imela prekrasne zobke, če bo lepo skrbela zanje. In res sva jih je vedno skrbno čistili, zaradi zob že od nekdaj otroka doma pijeta vodo in ne sokov, bomboni so prepovedani… Da bodo zobki lepi, močni, zdravi. In po vsem tem trudu bo treba še več truda. Zdaj vztrajno delava vaje, da bo čez 2 meseca in pol pri ponovnem obisku ortodonta mogoče gospod malce bolj optimističen. In da bo imela Čenča nekoč zobke kot se šika. So pa močni in zdravi, če že niso najbolj lepi