Včeraj smo le uspeli narediti snežaka. Sicer se nam je prejšnji čez noč podrl, ampak včerajšnji pa danes še vedno stoji 
Ko smo končali s snežakom, pa smo se še dolgo drsali po bližnjem hribčku – kar po riti. Tudi noč nas ni pregnala domov. Zunaj spet počasi naletavajo drobcene snežinke, jaz pa že sanjam o pomladi in poletju, o morju in dopustu…
Pred nekaj dnevi smo spet ustvarjali z blaogom. Čenča je sešila prvo nogavično lutko, škratek pa je zraven naju lepil koščke blaga na list papirja. In spet je kar prehitro minila ena ura in še malo…
Moj rojstni dan namreč. Seveda ne bi šlo brez nesebične pomoči prijateljev, ki so v ta namen žrtvovali kanček svoje prisebnosti Upam, da kmalu najdemo nov izgovor za še kakšen tak večer. Sicer pa so bile prisotne tri nosečnice in dve od teh bosta kmalu (upam, da s čim manj truda) poskrbeli za dva mala jokajoča razloga za veselje in ponovno snidenje.
Lina ima po novem frizuro. Ja, zgleda bolj urejena in postavna Ampak sneg se še vedno prime na njeno dlako v velikih kepah… Zato resno razmišljam o plaščku. Jutri pa jo čaka sterilizacija. Upam, da jo čimbolj prenese.
Moja dva škratka pa sta krasna. Res. In jaz sem presrečna, ker sem spet odkrila čarobno lepoto materinstva. Imamo se čudovito in sploh ni več potrebno nobeno kričanje. Sicer je najmlajši v obdobju trme, ampak občasne izpade hitro pozabimo. Včeraj smo spet uživali v snegu, končno naredili velikega snežaka (manjkajo mu še oči in nosek), se valjali, kepali, smejali, tekali in prišli čisto izmučeni in pregreti domov. Danes pa vse skupaj ponovimo, ker nas zunaj čaka prekrasna belina in ker je preveč snega še nepovaljanega in nepohojenega 
Včeraj sem praznovala rojstni dan. In ja, s ponosom povem, da sem stara 28 let. Saj vem, da sem še mlada Ampak srečna sem. Ponosna na vsako svečko več na hčerkini tortici – torej sem lahko ponosna tudi na vsako svečko več na moji tortici. Pred nekaj dnevi me je gripa zdesetkala. V tistem trenutku samopomilovanja zaradi bolečin v vsakem kotičku telesa, sem razmišljala samo o eni stvari – kako lepo je biti zdrav. Kako lepo je, če se lahko igraš z otrokom, če lahko posesaš tist zoprn kupček prahu v kotu, če lahko skrbiš sam zase in nisi odvisen od drugih… Ne maram tega, da moram kar naprej nekoga drugega prositi za pomoč. Bolna sta bila tudi oba sončka in moj dragi je res lepo skrbel za nas tri, za psa, za gospodinjstvo, za vse. Vesela sem, da smo spet zdravi in včeraj smo bili prvič zunaj na snegu.
Moje novoletne želje še kar na seznamu… Nič se ne gibam, Lina lula vsepovsod, čokolade še ni zmanjkalo, premalo pijem, en kup perila sem zložila po omarah, samo kaj so se že drugi nabira na sušilnem stroju 
Vse po starem. Zadnje čase razmišljam kaj je sploh bolje – da ves čas razmišljam o tem, kaj želim spremeniti in sem nesrečna ker nič ne naredim ali da se sprejmem takšna kot sem in sem srečna. Samodisciplina je moja šibka točka. Ampak dvomim, da bi znala iz svoje kože in se preprosto sprejela. Težko je spreminjati navade…
Čas je, da grem spat. Ura je že pol treh zjutraj in moje misli niso več urejene. Zaman jih skušam sestaviti v neko logično zaporedje, pa ne gre. Mogoče ne bo nikomur jasno kaj sem želela zapisati, pa saj najbrž tudi meni ni. Enkrat drugič.
Mal sem pozna, pa saj ne bo zamere, a ne? Vsem skupaj želim vse najlepše v letu 2009. Upam, da so bili že prvi koraki v novo leto prijetni in da bo preostanek poti še lepši, da bo čim manj žuljev na nogah in ovir na poti 
Preteklo leto je bilo lepo, na srečo ga ni okrnilo nič travmatičnega ali hudo žalostnega. Če pogledam nazaj, smo bili zdravi, se imeli radi in se imeli fajn. Česa več si niti ne želim. Kot vsakič, sem si seveda tudi zdaj zadala nekaj novih (starih) ciljev in upala, da bo s 1. januarjem vse drugače )) Pa spet ni bilo ravno tako. No, ostane mi še 361 dni, da uresničim vsaj kakšnega. Če jih nahitro naštejem deset – 1. začni se gibati, 2. nehaj zamujati, 3. bolj izkoristi dneve, 4. začni spet s trebušnim plesom, 5. končno nauči psa, da je njegovo stranišče zunaj (!!!!), 6. naredi zamujene izpite za faks, 7. večkrat pojdi ven z možem in s prijatelji, 8. navadi se sproti pospravljati perilo v omare (imam hude težave s tem), 9. drastično zmanjšaj porabo čokolade (ajoj, ta bo težka), 10. pij vodo, potem pij vodo in ko končaš, spij še en kozarec vode.
Vsak po svoje, kajne?
Imejte se fajn
Recent Comments