Vsako jutro se prebudimo v upanju, da se je sredi noči k nam naskrivaj in potihem prikradel gospod sneg in nam pogled skozi okno zavil v mehak bel darilni papir. Pa nas vsako jutro čaka enak megleno moker prizor. Na stopnišču je dopoldne še vedno visela naša razstava buč iz koruznega zdroba, pa smo se odločili, da je že čas, da jo zamenjamo in preženemo to jesensko vreme nekam drugam. MI HOČEMO ZIMO. Zdaj na steni visijo zasnežene smrečice in mogoče se bo gospod sneg tako počutil malce bolj domače 
Danes zvečer me čaka še veliko dela. Preden spečem torto, se moram še odločiti kakšne oblike bo. Kolebam med gusarjem in pujso Pepo. Potem pa še okraševanje stanovanja za našega jutrišnjega slavljenčka.
Porsy, mi pa imamo zimo. Ampak tako netipično, da je prav grozna.
Punce so šle v dežju smučat, na sneg pod hišo, da so poskusile, če še približno znajo.
Nam ni čisto nič v veselje, tale žlofta in moker sneg. Pa prepozno pridem iz službe, je že skoraj tema, niti snežaka še nismo naredile……..
Zato bodi vesela, da si lahko veliko z malima in ne sekiraj se……..sneg pomoje prihaja še letos………:):):)
Hecno, da smo včeraj videli prve snežinke skozi okno
Sicer je bil čisto moker snegec in je samo za nekaj minut zamenjal dež, ampak je bilo vsaj nekaj. Mogoče je pa vabilo delovalo 