Super žur

Stanje doma se počasi umirja in vzela sem si čas za en nov post Mlajši je fasal virozo s hudo vročino, ampak danes je že bolje in močno upam, da bo noč mirno prespal. Sem namreč grozno utrujena, ker že pet noči zapored nisem normalno spala. V petek zvečer sem pekla dve torti in končala ob enih zjutraj. Potem smo celo soboto preživeli pri sorodnikih na primorskem in po dveurni vožnji domov, takoj h kolegici na rojstni dan. Tam je bilo super in domov sva prišla ob šestih zjutraj Štiri ure kasneje sem bila že na novi učni uri v pasjem vrtcu (peljal me je mož, ker je bila glava še pretežka od žura). Popoldne sem še ujela dve uri spanca, naslednjo noč pa je že mali zakuhal. In se je začelo, merjenje temperature, pa stokanje, pa premetavanje, pa sirupi, svečke… No, danes je bila samo še rahlo povišana temperatura in obema privoščim noč konkretnega spanca.

Na žuru je bilo res super, moji prijateljici pa VSE NAJBOLJŠE!!! Rada te imam

Pa da se še malo pohvalim – Lina zna že prvi trikec

Lep danes

Zaenkrat se pridno držim včerajšnje odločitve in smo vsi veliko bolj srečni in zadovoljni. Saj pravijo, da žena podpira tri vogale pri hiši Ja, nekako znamo slabovoljne ženske hitro še celo hišo spraviti v slabo voljo…

Včeraj smo preživeli prijeten večer. Poln igre, domišljije, zabave, sproščenosti… In jaz sem bila tukaj zanju. Vsi trije smo skupaj zaspali že ob devetih zvečer in prav pasalo je. Ob polnoči sem se prestavila z mojim dragim v spalnico in nadaljevala spanje. In po zelo dolgem času je moj sinček prespal celo noč v svoji postelji. Očitno mu je mamina sproščenost zelo koristila.

Tudi danes je dan miren. Popoldne smo iz slanega testa delali packarijo, na koncu pa še jesenske ježke.

Jezna

Kot hudič. Sama nase. Zdaj imam pa res že vrh glave dovolj tega svojega stalnega ponavljanja in vpitja – pa me mlajši čisto nič ne sliši. Tako hudo res ni bilo nikoli in je že skrajni čas, da se vzamem v roke in spet spravim na pravi tir to svojo vzgojo… Pred pol leta smo se imeli vsi super, se razumeli, mala dva sta bila prijazna in razumevajoča eden z drugim. Zdaj gre pa samo strmo dol. In nihče me ne prepriča, da je taka reč odvisna od karakterja otroka – mogoče 20%. Vse ostalo je odvisno od staršev. Z žalostjo se spominjam kako pri starejši nisem nikoli dvignila glasu, vse sva se zmenili, vedno me je upoštevala… Zakaj? Ker sem jo spoštovala, spodbujala in imela rada ne glede na vse. In vse to mi je vračala nazaj. Zdaj pa je vsak moj drugi stavek zadirčen in najbrž dajem občutek, da mi gresta strašno na živce. In mlajši mi vse to vrača nazaj…

Res sem zelo jezna nase. Materinstvo je bila ena izmed tistih stvari, na katero sem bila vedno ponosna. Ker mi je večino časa super uspevalo, ker sem imela s hčerko čudovit odnos. Ta trenutek začnem znova. V trenutku živčnosti pa kot včasih – dihaj, ena, dve, tri… in premisli kaj in kako rečeš.

Mimogrede

Kako hitro letijo dnevi… Včeraj smo bili po res dolgem času na obisku pri moji tašči in tastu. Vmes kar nekako ni zneslo, med vikendi sem bila večinoma sama s škratoma, popoldnevi med delovnikom se pa sploh hitro obrnejo. V ponedeljek popoldne smo imeli prijeten sprehod s škratovo skupino iz vrtca. Včeraj popoldne še Enjin plesni tečaj… No, vsaj danes popoldne smo menda bolj frej.

Lino pridno naklikavam in pitam s hrenovkami Komaj čakam nedeljo, da greva spet v vrtec in da postavim kup vprašanj. Če jih bom uspela končno nekam zapisati.

Drugače nič pretresljivo novega. Mali zna šteti do enajst (brez štiri) , princeski se spet majeta dva zobka. In skrajni čas je, da spet vzamem v roke svoje najljubše vzgojne knjige, ker se ne držim glavnih načel in posledično tale vzgoja ne funkcionira najbolje. Še seznamček, če ima kdo dovolj časa in dovolj kaosa v hiši

Elizabeth Pantley: ABC ODLIČNE VZGOJE

Elizabeth Pantley: Z OTROKOM LAHKO SODELUJETE

Elizabeth Pantley: OTROŠKO SPANJE – BREZ JOKA V SANJE

Barbara Coloroso: OTROCI SO TEGA VREDNI

Adele Fabere in Elaine Mazlish: KAKO SE POGOVARJAMO Z OTROKI IN KAKO JIH POSLUŠAMO (moja biblija)

Na branje!

Lina v vrtcu

Včeraj je Lina preživela prvo uro v pasjem vrtcu. Pravzaprav bolje rečeno – jaz sem preživela prvo uro v pasjem vrtcu Naučila sem se zelo veliko. Dobila kup konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja glede vzgoje in šolanja psov. Dobili sva tudi domačo nalogo – do naslednje nedelje jo moram naučiti “sedi”, se pravilno igrati z njo in jo “oklikati” (za učenje bom uporabljala kliker trening). Že pridno ponavljava vsak dan. Pa še v živalski vrt jo moramo čimprej peljati. Je pa hecno – naslednji najmanjši pes je trikrat večji od Line, ampak naša kosmata gospodična ima toliko energije, da ji bo šolanje super koristilo.

Kaj že pravijo, da je pes podoben lastniku? Ali obratno?

P.S.: Hvala I. za rdeče pikice na drugi strani luže…

Sobota

Včeraj smo imeli dva krasna obiska. Najprej šestčlanska družina s štirimi krasnimi otročki. Upam, da bo tudi moja družinica nekoč tako velika in tako prijetna Ko jih gledam, se mi zdi, da je nekaj najlepšega, ker imajo eden drugega. Mogoče se mi zdi toliko lepše, ker sem 16 let odraščala kot edinka in strašno pogrešala kakšnega brata ali sestro. Čakanje se je splačalo in zdaj imam navihanega 11-letnega brata, ki me vsak dan pootroči Priznam, ko sem z njim, se obnašam bolj njegovim letom primerno, kot svojim…

In uro kasneje se je najavil še svak z družino. Pa so nam popestrili še večer Bili so na poti domov iz svakove razstave v Bosni, lačni in utrujeni, ampak punci sta se kljub temu nanoreli in naigrali z našima škratoma. Pa je minila sobota. Danes me čaka zabavanje otrok, pasji vrtec, sajenje mačeh in pa seveda kup gospodinjskih opravil, ki pridejo zadnja na vrsto

Lepa pesem

Danes sem dobila mail s spodnjo pesmico. Všeč mi je, preprosta, pa pove veliko…

SO DNEVI, SO LETA IN SO POMLADI,
KO SE IMAMO PREPROSTO RADI.
SO TRENUTKI, KO JE TREBA NA NOVO ZAČETI
IN SO LJUDJE, KI JIH JE POTREBNO PREPROSTO OBJETI.

TA SVET JE LEP, ČE NEKOMU NEKAJ DAŠ.
TA SVET JE LEP, ČE NEKOGA RAD IMAŠ,
ČE STISNEŠ ROKO KOMU, KI GA KAJ BOLI.
TA SVET JE LEP, ČE SI ČLOVEK DO LJUDI.

Za nami je še en prijeten dan. Hči nam je z malo moje pomoči spekla slastno makovo pecivo. Popoldne sem jo peljala na plesni tečaj, mož pa je šel s škratom na pohod na bližnji hrib. Seveda ga je nosil v nahrbtniku

Pa še fotka iz sobotnega ogleda državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči. Bilo je zanimivo in poučno. Sodelovalo je tudi jamarsko društvo za reševanje iz jam in naša hči je seveda takoj izkoristila možnost … Jap, tamle visi naša petinpolletnica – pa še uživa Nisem še omenila, da imam strah pred višino? No, imam ga. Me veseli, da ni deden.

Majhne ročice ustvarjajo

Danes je bil pester dan, pol ure smo se potepali po gozdu in nabirali listje za v vrtec, Lina pa se je podila med nogami in nazaj grede od utrujenosti vsakih 10 korakov počivala. Seveda je princeska hitro priskočila na pomoč in gospodično v naročju odnesla do doma. Potem pa še nakupovanje za pasjo gospodično. Končno je dobila ovratnico, ležišče, prave pasje posodice, cvilečo igračko, posladke…

Takole smo pa danes ustvarjali. Natisnjene buče smo premazali z Mekol lepilom in nanje sipali koruzni zdrob. Škratu je bilo sploh všeč sipanje

Nov kosmatinec

Po novem imamo novega člana – kosmato črno kepico Že nekaj časa sem gledala oglase, brskala po spletu in v soboto povedala možu, da blizu nas ženska, ki je strigla mojo prejšnjo psičko, oddaja mladičke. Pa smo šli pogledat in pripeljali domov Lino Ime je izbrala princeska. Je mali crkljivček in neverjetno pridna. Danes že povsem razigrana, kljub temu, da smo jo včeraj odpeljali iz edinega doma v čisto nov svet… In še navajena na čistočo.

Noč je mirno prespala, z enim bujenjem ob pol petih, ko je 2x glasno zacvilila, ker je morala na potrebo. Moj mož pa je ob tej uri hodil navkreber, po trdi temi, proti Kredarici. Sonček je razlil svoje žarke čez vrhove gora sto metrov pred Kredarico in verjamem, da je bil pogled fascinanten. Družbo sta mu delala prijatelj in naša “tavelika” psička Ajka. Ona je bolj moževa, ker skupaj trenirata za vodnika in reševalnega psa.

Zdaj pa že vsi spijo. Mož na kavču, Lina pod kavčem Tudi mene vleče, da se jim pridružim v sanjskem svetu.

Živali

Nedeljsko popoldne smo prav tako preživeli skupaj. Skupaj z novimi žirafami v ljubljanskem živalskem vrtu Bilo je prijetno, zabaven program za majhne in velike otroke. Dali smo si duška v ogradi pri ovcah, kozah in pujskih, ki tekajo med nogami. Vsako posebej potipati, počohati… Živali me res polnijo z energijo in spet sem sanjala o koščku zemlje, na katerem bi lahko imela svojo četico majhnih domačih živalih. Nekoč… Dolgo sem si želela, da bi tako lahko moja otroka odraščala, obkrožena z živalmi – pa sem že prestavila sanje v prihodnost. Zdaj si predstavljam ponosno babico in drobne ročice vnukov, ki se bodo lahko pogrele v ovčjem kožuhu in božale vietnamske pujske S svojima otrokoma pa poskušam čimveč časa preživeti v bližini živali in jima privzgojiti tisto posebno ljubezen do njih, ki ima v mojem življenju veliko vlogo. Spoštovati življenje, drobno mravljico ali žirafo… Hvala moji mami, da je to prenesla name